.
Slabo vest imam. Tako zelo, da niti ne odprem te strani in zares sem bila šokirana, da sem zadnji zapis naredila avgusta lani!
In slabo vest mi zbuja predvsem vsak dan več "sledilcev" otroških ustvarjarij na facebooku. Čutim dolžnost do vseh teh ljudi, ki všečkate/všečkajo, da "dam kaj od sebe". Po drugi strani pa je toliko "pomembnejših" stvari, ki čakajo, da jih kdo naredi. :) (Pa še več "ovir" je, zelo slab računalnik, ki me večkrat spravi ob živce, na pol pokvarjen ta dober fotoaparat, ki je iz časov pred otroki in sicer dela zelo lepe fotke, ampak je velik in neroden za prenašat po stanovanju sem in tja ... no, še dobro, da mi je mož prinesel en odslužen pametni telefon, ki dela zelo "za silo" fotke, ampak vsaj sem in tja kakšna nastane :) )
Zanimalo vas je, kako je biti doma s tremi otroki. Večkrat sem se "ukvarjala" s tem, kaj naj sploh napišem, toliko vsega je, da je težko strniti v en zapis, enkrat se mi nekaj zdi "pomembnejše", čez dan ali dva spet čisto nekaj drugega ...
Včasih sem se že skoraj odločila, da zapišem en dan od jutra do večera, ampak vsak dan se zgodi kaj takega, na kar nisem najbolj ponosna in ni vse za zapisat in za javnost :)
Ko zdaj gledam na tole odhajajočo zimo, mi najprej pride na misel, da je vse lahko, ko smo zdravi. Težko in stresno je, ko so otroci bolni (tudi takrat, ko je mami, seveda, ampak na srečo je bilo tega to zimo zelo malo). Ko gre vsa energija v opazovanje enega ali več otrok, v štetje vdihov, v kuhanje čajev in stiskanje limon, v štetje ur od zadnjega antibiotika ...
Ko smo/so vsi zdravi, pa je lepo, pestro, veselo, navdihujoče, ljubeče, jokajoče, doječe, speče, trmasto, učeče, bralno, ustvarjalno, delovno, jezno, kuharsko, razmišljujoče, iščoče, sprehajalno, izzivalno, pospravljalno, sestavljalno, pogajalsko, čakajoče, rastoče in še marskikaj in marsikakšno.
Od jeseni, ko sem premlevala in razločevala vprašanje "vrtec - da ali ne" in se odločila za "vrtec - ne", niti za trenutek nisem obžalovala odločitve. Kakšen dan je bolj "romantičen", kakšen dan je bolj "lunin", kakšen dan je zelo ustvarjalen, kakšen dan pa stresemo škatlo fižola na sredino kuhinje, se usedemo okrog kupa in luščimo. In pojemo. In klepetamo.
.
.
