Pomladno prebujenje ... :)

.

 

Slabo vest imam. Tako zelo, da niti ne odprem te strani in zares sem bila šokirana, da sem zadnji zapis naredila avgusta lani!

In slabo vest mi zbuja predvsem vsak dan več "sledilcev" otroških ustvarjarij na facebooku. Čutim dolžnost do vseh teh ljudi, ki všečkate/všečkajo, da "dam kaj od sebe". Po drugi strani pa je toliko "pomembnejših" stvari, ki čakajo, da jih kdo naredi. :) (Pa še več "ovir" je, zelo slab računalnik, ki me večkrat spravi ob živce, na pol pokvarjen ta dober fotoaparat, ki je iz časov pred otroki in sicer dela zelo lepe fotke, ampak je velik in neroden za prenašat po stanovanju sem in tja ... no, še dobro, da mi je mož prinesel en odslužen pametni telefon, ki dela zelo "za silo" fotke, ampak vsaj sem in tja kakšna nastane :) )

Zanimalo vas je, kako je biti doma s tremi otroki. Večkrat sem se "ukvarjala" s tem, kaj naj sploh napišem, toliko vsega je, da je težko strniti v en zapis, enkrat se mi nekaj zdi "pomembnejše", čez dan ali dva spet čisto nekaj drugega ...

Včasih sem se že skoraj odločila, da zapišem en dan od jutra do večera, ampak vsak dan se zgodi kaj takega, na kar nisem najbolj ponosna in ni vse za zapisat in za javnost :)

Ko zdaj gledam na tole odhajajočo zimo, mi najprej pride na misel, da je vse lahko, ko smo zdravi. Težko in stresno je, ko so otroci bolni (tudi takrat, ko je mami, seveda, ampak na srečo je bilo tega to zimo zelo malo). Ko gre vsa energija v opazovanje enega ali več otrok, v štetje vdihov, v kuhanje čajev in stiskanje limon, v štetje ur od zadnjega antibiotika ...

Ko smo/so vsi zdravi, pa je lepo, pestro, veselo, navdihujoče, ljubeče, jokajoče, doječe, speče, trmasto, učeče, bralno, ustvarjalno, delovno, jezno, kuharsko, razmišljujoče, iščoče, sprehajalno, izzivalno, pospravljalno, sestavljalno, pogajalsko, čakajoče, rastoče in še marskikaj in marsikakšno.

Od jeseni, ko sem premlevala in razločevala vprašanje "vrtec - da ali ne" in se odločila za "vrtec - ne", niti za trenutek nisem obžalovala odločitve. Kakšen dan je bolj "romantičen", kakšen dan je bolj "lunin", kakšen dan je zelo ustvarjalen, kakšen dan pa stresemo škatlo fižola na sredino kuhinje, se usedemo okrog kupa in luščimo. In pojemo. In klepetamo.

.

 

 .

 

Številke ...

 .

Ko v Tedyju za 1 eur kupiš celo vrečko samolepilnih številk iz moosgume ...

.

 .

Hani so sedeče dejavnosti bolj kot ne španska vas, zato je tole že cel dosežek.

.

.

Patrik pa je prvič "sešteval" ...

.

 

 .

Pisanje je pa še zelo okorno ...

.

 

 .

Nobeno obračanje lista ni pomagalo, on se je odločil, da morajo biti številke obrnjene na glavo :)

.

 

 .

Hani je v drugi vrsti že padla koncentracija in motivacija ...

.

 

.

Kako raste krompir ...

 .

Ko te otrok vpraša, kako zraste krompir, vzameš prvo počeno posodo in nekaj zemlje, v shrambi en krompir, odneseš na balkon in zalivaš, čakaš, opazuješ, razlagaš ...

.

 

.

.

 

 .

Ko ne moreš več čakat, pa ga izkoplješ ...

.

 

.

... in čez nekaj minut že poješ v kosilu.

.

.

P.S.

Čelada pri pobiranju krompirja ni nujna, je pa možna oprema :)))

.

Poletno lepljenje

 .

Da pobrišem prah z bloga ... da se bo lahko spet nabral ... :) Ampak naslednjih nekaj tednov (mesecev?) bom imela vsaj izgovor (spodnjima junakoma se bo pridružil še eden), za nazaj pa nimam nobenega konkretnega. Fotoaparat precej počiva, ker je ravno toliko pokvarjen, da me malo spravlja ob živce, računalo pa je nujno potrebno ene generalke in je tudi ravno toliko počasno, da spravlja ob živce. In če želim imeti kolikor toliko mirne živce, se jima raje izogibam :)

.

.

V Hofru sem slučajno našla luštne poletne (morske) nalepkice, ki so super za urjenje malih prstkov.

.

.

No, Patrik je utrjeval številke, Hana pa je bolj urila prstke.

.

.

Lep preostanek poletja!

.

Čiščenje (zimskih) čevljev

 .

Če večino časa preživiš z otroki, potem iščeš možnosti, kako skupaj z njimi narediš tudi čim več nujnih hišnih opravil.

Čiščenje (zimskih) čevljev je ena izmed odličnih dejavnosti. Naša dva sta zelo uživala. Kakopak, saj je v igri delo z vodo :)

.

 .

Na tla smo položili ta veliko brisačo, natočili vodo, poiskali krtačke in ščetke in drgnjenje se je lahko začelo.

Mami je sem in tja dokončevala in nadzirala usnjene čevlje, da niso zaplavali :)

.

.

Pomlad se še skoraj ni začela, čevlji pa so že pripravljeni za vračanje, posojanje naprej, pospravljanje v škatle ... :)

.

Z otroki v kuhinji

 .

Danes smo imeli gospodinjsko dopoldne ...

.

Pekli smo čokoladne kukije. Poleg navedenih sestavin smo dodali še malo sesekljanih mandljev, pol bele moke smo zamenjali s polnozrnato pirino.

Patrik je sekljal čokolado in mandlje, izmenično sta razbijala jajca (Hana ga razbije, potem pa poda Patriku, da ga on "strese" v posodo), na koncu pa oba oblikovala piškote (izdelava z žlico je brezvezna, moraš vzet v roke in packat :).

.

 .

Komaj sem uspela ujet kakšno fotko, ker je bila taka akcija ...

Izgledajo ne najlepše, ker so se precej "razlezli", ampak slastni pa so :)

.

.

Enkrat vmes smo pristavili za govejo juho in Patrikovo zelo priljubljeno delo je lupljenje korenje. Tudi Hana rada poskuša, ampak zaenkrat ji še ne gre tako dobro.

.

.
Že zjutraj pa smo zamesili 3 vrste testa za testenine, ki so potem potrpežljivo čakale, da so prišle na vrsto (nekaj pred spanjem in nekaj po opoldanskem spanju :).
Jaz sem samo dodajala moko, ubijala jajca in vklapljala/izklapljala multipraktik, ki je mesil, pa sta sama.
Prvič mi je testo uspelo "v prvo", brez dodajanja vode/moke ...
Nekje sem našla recept: 2 jajci + 200 g moke - in so uspele vse 3 vrste odlično.
.

.
Leve so "korenčkove" (v testo dodali pol drobno naribanega korenčka, drugič bomo še več, da bo več barve), srednje pirine, desne "bele" (težko otroka prepričaš, da so bele, če so pa v resnici rumene :).
.

.

Pisanje po pesku in v pesku

 .

Peščene črke so iz Cickluba. Težko je razumeti izdajatelja, da se ne drži barv, ki so "predpisane" v montessoriju - kljub temu pa na škatlo na veliko napiše "Montessori črke".

Ampak če se ti jih ne da narediti doma, jih pač kupiš :)

.

 .

Okrasni pesek je včasih služil dekoraciji, zdaj pa učenju :)

.

 .

Rad to dela, ko ima mir, ko koncentracija popusti, pa bi presipal (stresal) pesek.

.

.

Praznične čestitke

 .

Po začetnem veselju in navdušenju nad šivanjem, ko sem že delala optimistične plane, da bomo imeli na smrekci domače okraske, je prišel rojstni dan in z njim male lego kocke :) Padli smo v novo obdobje: sestavljanja in sestavljanja in ... sestavljanja! :)

. 

Idejo za voščilnice sem tudi že imela in pri tej sem vztrajala - kljub pomanjkanju zanimanja in ker nam zaradi pomanjkanja energije ni ostajalo časa za iskanje novih idej.

.

.

Zaradi prijateljice sem odkrila poceni gumbe na ebayu, ki smo jih raztresli po mizi ... In Patrik je vztrajal toliko, da je našil dve smrekci za babico in staro mamo :)

.

.

Potem si je prinesel - kaj drugega kot lego kocke - mami je pa našila še nekaj gumbov/okraskov na smrekce iz filca. :)

.

.

Zelo preprosta ampak luštna ideja.

.

.

Lepe popraznične dneve želim in veliko otroških ustvarjalnih trenutkov v novem letu!

.

Koncentracija na višku :)

 .

Tole je že večkrat viden material, tako preprost, ampak vse moraš imeti pri roki. To je pa pri nas trajalo kar dolgo.

.

 .

Cedevite ne pijemo, a jo "na srečo" sodelavci in sem nahrčkala nekaj plastenk, preden so romale v koš.

.

.

Tale kičast novoletni okrasek je tako znan, ampak ga tudi nismo imeli, pa sem ga na enem "nakupovalnem pohodu drobnarij" našla v Tedyju (če ni bil Tedy, je bil pa Kik :).

.

.

Hana je zelo uživala ...

.

.

... in urila koordinacijo oko - roka ...

.

.

... in natančnost ...

.

. 

... in doživela enega svojih viškov koncentracije :)

.

Vse najboljše!

.

Današnja dejavnost ni nič posebnega. Predenj sem postavila košarico kock s črkami (kupljeno v Ciciklubu) in njegovo ime sprintano in plastificirano. In je prirejal črke.

.

 

 .

Je pa poseben današnji dan. Pred 4 leti sva postala starša, ko se nama je rodil majhen Patrik, ki je danes že velik fant :)

.

 .

Težko smo ga čakali, odštevali dneve in se hkrati učili številke, iskali dan na koledarju in se hkrati učili dneve in mesece ...

.

 

.

Vse najboljše, dragi Patrik!

.

 

"Šivanje" - nizanje

.

Hana - seveda - vedno hoče delati enako kot Patrik :)

In ko je Patrik šival, je želela tudi Hana. In ko sem ji ponudila enak krog in gumb kot Patriku, je po nekaj minutah vztrajanja ugotovila, da ne bo šlo.

.

.

In da je bila lahko enaka vsaj s šivanko, sem ji na vrvico zavezala leseno perlico in je nizala.

.

.

Nekaj trenutkov je pa uspela vztrajat! 

.

.

Potem pa sledi že znana njena izjava: Mami, pomagaj! :)

.

Prvo šivanje

 .

Pikanje sem želela "nadgraditi" s šivanjem, ampak je bil Patrik odločen, da bomo s šivanjem njegove črke uničili.

In še - odkar je videl vrečko filca, ki sem si ga nahrčkala - je vedel, da bo to za šivanje. :)

Pa smo na hitro s hroščkom izrezali nekaj krogov in se zmenili, da bomo šivali novoletne okraske.

.

.

Izbral si je moder filc in prav tak gumb. 

In po dveh mojih šivih je delal sam in tole je njegov prvi prišit gumb. Sem še vedno presenečena.

.

.

Potem sem mu zložila krog na krog, naredila 2 šiva in je spet delal sam. Nič ni bilo treba popravljat, pomagat ...

.

.

Ostanke filca je zrezal na majhne koščke in nabasal v "žepek", tik preden je zaključil šivanje.

.

.

In tole je rezultat njegovega prvega šivanja. Luštno, kajne?

.

.

Naj bo tole še komu spodbuda, tako kot je bila meni spodbuda prijateljica, ki zelo veliko šiva z otroki. Nisem si mislila, da ga je 4-letnik že sposoben. Sploh pa ne tako samostojno. Ampak zato pa imamo drug drugega!

.

Pikanje

.

Ko se je Patrik dolgočasil in ni vedel, kaj bi počel, sem na hitro sestavila skupaj podlago (kos talne obloge) in lep kos kartona (ki sem ga točno s tem namenom prinesla iz službe in hranila na dosegu roke) in pikalo (naročeno v enem skupinskem nakupu iz Italije, ko je bil Patrik še dojenček, dobi se ga tudi v Montessori doma). 

.

.

S flomastrom sem naredila pikice in je začel.

In še nikoli nisem videla takega triprstnega prijema pri njem!

.

.

Ravno zaradi triprstnega prijema je pikalo odlično. In ker Patrik zelo redko svinčnik/barvico/flomaster drži tako lepo, sem mu želela ponuditi pikalo.

.

.

V nekaj trenutkih je končal in sem mu s flomastrom "napisala" še ostale "njegove" črke. 

.

Abeceda

.

Že pred časom je Patrik začel kazati zanimanje za črke, ko sem mu dala malo spodbud, jih naenkrat pozna skoraj vse. Pač, prepozna.

.

 

  

.

In zdaj kar naprej "bere". Vzame knjigo in črkuje. Sem in tja se mu pri kakšni ustavi in se mora spomniti, s čim je povezana. 

.

.

Da jih ima pri roki, sem mu črke in "pripadajoče" slikice obesila na steno. Malo sem iskala kakšen plakat, ampak sem hitro obupala.

Tudi zato ker od vedno npr. črko P povezuje s sabo in na plakatu tega ne moreš narediti, tukaj pa je pri črki P njegova fotka.

.

 

.

Zdaj šele vidim, da bi morala narediti kakšno fotko bolj od blizu, da bi se videlo, kako je narejeno. Na bel papir sem sprintala VELIKE tiskane in namerno še male tiskane črke, ki se jih tako uči čisto spotoma. Ker sem imela fotke (večinoma s spleta) že prej sprintane, sem črke in fotke fizično sestavila skupaj (papir na papir) in plastificirala. Kartice sem potem zgoraj 2-krat preluknjala in obesila na volno, mož pa je zabil žeblje in imamo obešanko čez celo steno :)

.